Spala sem nekje 3,5h. Ni šlo več. SIcer sem čez dan počivala, zaspati pa nisem mogla. Malce me je strah, da bo jutri vse prišlo za mano. Po včerajšnji preplesani noči je bil danes dan za počitek.

Sonce, pomlad, pozitivno vzdušje...sobota, kot se šika! Zbudila sem se prijetno naspana, ker po dolgem času nisem ponočevala in se odpravila na trening, ki je bil krasen.

Kljub temu, da je današnji dan bolj kisel, zame to ne velja. Končno sem se naspala in zjutraj sem se počutila res spočito.

Danes je bilo spet delovno in ves dan sem bila zelo utrujena, bolela me je glava in počutila sem se prav izžeto, zato sem po službi raje počivala in trening prestavila na soboto.

Nič posebnega. Uspelo se mi je naspati(končno) in ves dan me je spremljal glavobol-iz neznanega razloga.

Ne vem zakaj, a dan se je začel bolj klavrno, v službi mi ni šlo, po službi sem se počutila izžeto in bila sem res tečna.

Tak dan je, ko se mi nič ne da. Seveda sem oddelala svoje, nato šla po tisoč opravkih in celo po trgovinah(čeprav nisem kupila ničesar), sem nekako brez volje in energije. Samo spala bi.

Sonce! Končno je posijalo sonce in malce ogrelo naš delček planeta. Z boljšo polovico sva odšla na Pohorje, da se dokončno posloviva od zime, ki je res ne bom pogrešala.

Najprej se je bilo treba dobro naspati nato pa še malce bolje spočiti. Počakalo me je še malo morje svari, ki jih nisem uspela urediti med tednom in sobota je odletela mimo.

Tako pač je. Končam z eno službo, že hitim v drugo, vmes vtaknem še trening in še v tretjo službo...pa ni več petka.